sreda, 25. februar 2009

Zdravilo za dušo


Tokrat ne pišem zato ker bi me neki navdihnl al pa ker se mi neki norega zgodil. Čeprov odkar sm nazadnje napisala blog se mi je dogajal na veliko (recimo vožnja s trolo je en primer). Ampak pišem zato, ker bi neki rada dala od sebe, iz sebe kokrkol že. Ponavad je to prvotni namen blogov ali dnevnikov se mi zdi. Trenutno mam prekleto dobr razlog da dam to vn. Sm v situaciji, kje morm bit kreativna, a vso to kreativnost zavirajo misli, k nimajo kj počet v moji glavi. Pa ravno te je najtežji spravt vn na kakršnkoli način. Teh se nabere na miljone, še posebi če si človek, k se zasekira za vsako malenkost. Oziroma marsikomu bi se zdela to malenkost men se pa zdi kot da se mi ruši svet. Pred nekaj časa bi verjela tistemu, ki bi mi reku:"Pa kaj je to kj tazga?" ali "Iz muhe delaš slona". Ne bi pomisla, da on čuti drugače, ker ni v isti situaciji kot js. Danes vem, da če mi kdo potoži, ga ne smem obsodit prehitr, kr so se vloge zamenjale. Mogoč je to tisto, kar me bo oz. je naredl v dobrega poslušalca in celo v boljšga človeka.

Ni komentarjev:

Objavite komentar