Božični čas in naši posebni člani družine

Vsak ima svoje obdobje, ko njegovi možgančki začnejo delovati kreativno. Po mojem blogu ugotavljam, da je to v času Božiča. Ampak kako ne bi, lučke na smrekci, lepo zavita darila, ki burijo domišljijo preden jih odpreš, domača potica in piškoti, pa še bi lahko naštevala. Ne bom rekla, da je vse to vplivalo name, ali pač

Kadar pridem domov, rada gledam filme. Prvič, ker v svojem stanovanju nimam tvja, drugič pa se zbere cela družina. Gledali smo film Beethoven. Če slučajno še kdo ni gledal, naj obnovim vsebino. V neki trgovini z malimi živali se zgodi rop. Ugrabijo kužke za nek eksperiment. Ker se med transportom prevrne tovornjak, kužki uspejo pobegniti pred zlobneži. Eden od njih pobegne k družini Newton. Kuža je rasel in jim zlezel pod kožo. Poimenovali so ga Beethoven. In seveda vsaka zgodba ima zaplet, ko hočejo Beethovna spet ugrabiti in ga pokončati. Za lep zaključek se je družina Newton podvizala in rešila Beethovna.
Del filma je bil zelo podoben dogodkom, ki jih zadnje čase vidim na facebooku, majhne kletke, groba roka... Na srečo imam okoli sebe veliko ljudi, ki so bolj ljubitelji živali. Ampak si želim, da bi bilo na svetu več Newtonov kot pa zlobnežev.

V teh trenutkih se mi zdi, da moramo pomisliti tudi na tiste, ki nam na svoj poseben način izkazujejo svojo ljubezen. Pa naj bojo to psi, mačke, hrčki, ribice, želve... Nekoga, ki nas je najbolj vesel, ko pridemo k njim domov.