Zdravilo za dušo

Tokrat ne pišem zato ker bi me neki navdihnl al pa ker se mi neki norega zgodil. Čeprov odkar sm nazadnje napisala blog se mi je dogajal na veliko (recimo vožnja s trolo je en primer). Ampak pišem zato, ker bi neki rada dala od sebe, iz sebe kokrkol že. Ponavad je to prvotni namen blogov ali dnevnikov se mi zdi. Trenutno mam prekleto dobr razlog da dam to vn. Sm v situaciji, kje morm bit kreativna, a vso to kreativnost zavirajo misli, k nimajo kj počet v moji glavi. Pa ravno te je najtežji spravt vn na kakršnkoli način. Teh se nabere na miljone, še posebi če si človek, k se zasekira za vsako malenkost. Oziroma marsikomu bi se zdela to malenkost men se pa zdi kot da se mi ruši svet. Pred nekaj časa bi verjela tistemu, ki bi mi reku:"Pa kaj je to kj tazga?" ali "Iz muhe delaš slona". Ne bi pomisla, da on čuti drugače, ker ni v isti situaciji kot js. Danes vem, da če mi kdo potoži, ga ne smem obsodit prehitr, kr so se vloge zamenjale. Mogoč je to tisto, kar me bo oz. je naredl v dobrega poslušalca in celo v boljšga človeka.

Najprej čaj, potem kava in danes že jajca!!! Waw!

Govorim namreč o kuhanju. Verjetn se tole mnogim ne bi zdel nč posebnga ampak zame je to "huge success". Po tem, ko je v sosednjem štuku zadišal po hrani je tud moj želodec sporočal da on bi tud jedu. In tko sm si vzela kakšno uro cajta (če štejemo da sm mogla še pojest) za svojo - kko bi se temu rekl - osebno rast (in pomanjkanje lakote seveda:)). Glede na to da so to JAJCA (vemo kok so krhka in kko hitr nardiš rumenobeli okrasek na ploščicah svojega stanovanja) se mi ni razbil noben (drugače ne bi tole mogla pisat kr bi verjetno nasjednji semester preživela zunaj obsega mojega stanovanja, medtem ko moja cimra ne bi mogla kraljevat v novi dodatni sobi, kr bi pucala jajca s ploščic :D). Dons si pa nism samo sama skuhala kosila, ampak tud prpravla teren za moje nadaljnje samostojno življenje. Sama seb sm s tem dokazala (in s tem tud drugim), da sm iz "tapravga testa". Nikol v življenju si nisem upala sanjat, da bom kdaj pršla do takšnega uspeha. Vedno sm bla tip človeka, ki rine nekam v svojo stran, čeprov sm se vedno bala izstopat in požret tisto kar je najbolj škodoval moji poti po kateri še vedno rinem v nemogoče. Lahko, da je ravno to tisto kar naredi življenje tako famozno.